Nekaj o srednjem veku

Srednji vek je trajal med letoma 500, ko je propadla rimska država, in 1500 našega štetja. Takrat so se ljudje še vedno večino časa preživljali s kmetijstvom. Zemljo so obdelovali kmetje, ki so svoje gospodarje morali prositi za dovoljenje za poroko ali pa selitev – kmetje niso bili svobodni. Plemiču so morali dati tudi del dobrin, pridelanih na kmetiji.

V srednjem veku je nastala tudi država Karantanija, ki je zasegala današnjo Avstrijo in severni del Slovenije. Karantanci so imeli poseben obred, v katerem so pridobili svojega vladarja. Plemič je postal knez tako, da je v kmečkih oblačilih in v prisotnosti ljudstva sedel na knežji kamen in v starem slovenskem jeziku obljubil, da bo dober vladar.

Življenje je v srednjem veku potekalo v treh različnih okoljih: na podeželju, v mestih in v gradovih. Kmetje so na podeželju živeli revno življenje.

Meščani so živeli svobodno življenje. Srednjeveška mesta so bila ograjena z obzidjem, hiše so bile postavljene zelo skupaj, ljudje pa so po vodo hodili k vodnjakom ali v bližnje potoke. Kanalizacije ni bilo. Mesta niso bila posebno čista, zato so bili pogosti izbruhi nalezljivih bolezni.

Kot si verjetno že ugotovil, je imelo plemstvo v srednjem veku največ moči in premoženja. Živeli so v gradovih, poleg njih pa so tam živeli tudi hlapci in dekle, vojaki, pisar, duhovnik in delavci. Gradovi so bili pogosto zgrajeni na gričih in strmih skalah, zato da so bili bolj varni.

Predstavljamo si lahko, da življenje na gradu po zimi ni bilo najbolj prijetno. Bilo je zelo mrzlo in temačno. Svetili so si z baklami in lojevkami, kopalnic niso poznali, stranišča pa so bila zelo redka.